Kaj je psihoterapija?

Psihoterapija je Pot k samemu Sebi. Je tudi potovanje k drugim ljudem, na kateri nas spremlja psihoterapevt kot naš sočutni in varni sopotnik. Namenjena ni le posameznikom, ki se znajdejo v duševni stiski, čeprav je to običajno najpogostejši razlog, vendar je namenjena tudi osebni rasti in spoznavanju Sebe, tudi kadar nimamo večjih življenjskih težav. V starogrščini beseda psihoterapija pomeni zdravljenje duše. Gre torej za duhovno rast s pomočjo govora in drugih izraznih tehnik (risanje, pisanje, vizualizacija idr.). Psihoterapevt nam tako pomaga razumeti naše življenjske vzorce, različne dele sebe znotraj nas, travme, otroška doživetja in druge pomembne dogodke, ki so nas pripeljali v trenutno stanje. Psihoterapevti različnih smeri uporabljajo različne tehnike in metode, ki pa vse vodijo k enakemu cilju: k dvigu kvalitete klientovega življenja. Psihoterapija nam tako pomaga, da bi živeli pristno in v vseh pogledih polno življenje, kot si ga želimo.

Kako deluje psihoterapija?

Če pogledamo na psihoterapijo z vidika nevroznanosti, ugotovimo, da ljudje svet okrog sebe in odnose z ljudmi torej doživljamo tako, kot so se naši možgani naučili na osnovi zgodnjih otroških izkušenj, saj so se te s povezavami med možganskimi celicami dobesedno vgradile v strukturo možganov. Zato določajo, občasno pa celo povsem izkrivijo, naše doživljanje tega, kar se dogaja tukaj in zdaj, prek tega pa uravnavajo naše čustvene odzive in vedenje.
Na prvi pogled se zdi, da tega ni mogoče spremeniti in popraviti, saj se je vgradilo v možgane, vendar to ne drži. Ker so se te povezave ustvarile v okviru odnosov z našimi najbližjimi, večinama že takrat, ko smo bili otroci, se lahko v bližnjih, čustveno pomembnih odnosih gradijo nove povezave, ki trajno spremenijo naše doživljanje sveta in ljudi, s tem pa tudi odzivanje. Če naj dosežemo trajne pozitivne spremembe, je potrebno večletno obdobje varnega čustvenega odnosa, kakršnega v terapevtskem procesu oblikujeta klient in terapevt To imenujemo korektivni odnos. Ta klientu omogoči pridobivanje novih, konstruktivnejših izkušenj. Nove izkušnje pomagajo ustvariti nove povezave med posameznimi deli možganov (med amigdalo, hipokampusom in prefrontalnim korteksom), s čimer se zmanjša pretirana odzivnost amigdale in s tem tudi stresni odziv.
Raziskave, opravljene z magnetno resonanco, so potrdile, da se v dolgotrajnih (procesnih) terapijah struktura možganov tudi v resnici spremeni. S tem se trajno poveča sposobnost za samopomirjanje (blaženje tesnobe) in za boljše uravnavanje čustev v celoti, spreminja pa se tudi pogled na druge ter podoba in doživljanje samega sebe.

Zakaj bi potreboval psihoterapijo?

Psihoterapevtsko pomoč običajno poiščemo, kadar se v življenju nekje zatakne. Lahko smo nezadovoljni v partnerskem odnosu, morda nimamo kvalitetnega stika z otroki, včasih se pojavijo moteče misli in simptomi, kot je nespečnost, tesnoba, pomanjkanje življenjskega smisla in motivacije, lahko smo nezadovoljni sami s seboj, osamljeni, se soočamo z zasvojenostjo idr. Takrat psihoterapevtsko pomoč poiščemo, saj nam omenjene težave onemogočajo, da bi živeli kvalitetno in polno življenje. In ker je psihoterapija pot k sebi in k drugim, je ključnega pomena psihoterapevtski odnos, torej odnos med terapevtom/terapevtko in klientom/klientko. Ta zdravilni odnos nekako odpira nova vrat v naš notranji in zunanji svet. In ker smo ljudje socialna bitja, in ker se naši možgani od prvega trenutka življenja razvijajo preko odnosa z drugimi ljudmi, se tudi v varnem, razumevajočem, sočutnem in uglašenem terapevtskem odnosu pričnemo zdraviti, rasti in spreminjati. Ključnega pomena je, da se znova prečutimo, da pridemo v stik s samim seboj in občutimo vse vidike Sebe, ki smo jih morda potlačili, odcepili, saj je bilo preveč boleče in edini način, da smo lahko takrat preživeli. Šele, ko smo lahko v stiku in občutimo vse dimenzije Sebe (čustveno, vedenjsko, miselno, duhovno, socialno-kulturno, ekološko), lahko ponovno začutimo svojo notranjo Moč in zaživimo polno Življenje.